Zaklad je postavljen na mestu, kjer je bila ubita Vida Pregarc. Nekoč je bilo to dvorišče tovarne Saturnus. O Vidi in Saturnusu lahko več preberete v nadaljevanju.
Leta 1921 je Emil Lajovic ustanovil podjetje za izdelavo pločevinastih škatel. Po uspešnem prvem letu delovanja se je proizvodnja s 40 zaposlenimi preselila na to lokacijo v Mostah, leta 1924 pa je del podjetja kupila nizozemsko-nemška delniška družba in ga poimenovala Saturnus.
Podjetje je bilo zelo uspešno in leta 1935 so bili njegovi lastniki spet Slovenci.
Za naš geozaklad je pomembno delavstvo Saturunsa, ki je bilo že od prvih let zelo dobro sindikalno organizirano in aktivno v bojih za svoje delavske in socialne pravice.
Po pričetku druge svetovne vojne se je junija 1942 med delavci in delavkami Saturnusa pričela organizacija OF. Osvobodilna fronta se je med delavstvom hitro širila in kmalu je Saturnus postal najmočnejša enota OF v Mostah. Večina delavcev je zaprisegla pripadnost OF, zato so bili na začetku premalo previdni. Ena od sodelavk je njihovo delovanje izdala Italijanom in po akciji, katere rezultat je bila ustrelitev Vide Pregarc je bilo delovanje OF v Saturnusu veliko bolj previdno.
OF v Saturnusu je vsakodnevno zbirala prispevke za OF, širila ilegalno literaturo, sodelovala pri napisnih in trosilnih akcijah po Ljubljani, zbirala orožje, hrano, obleko za partizane ter zapornike in pridobivala nove člane OF. Veliko delavcev OF je med vojno odšlo v ilegalo ali med partizane.
Vida Pregarc se je rodila 28.7.1920 v Trstu, od koder je družina zaradi očetovih antifašističnih aktivnosti pobegnila v Ljubljano. Vida se je zaposlila v tovarni Saturnus februarja 1942 kot uradnica in tolmačka za italijanščino. Stanovala je v Rožni dolini na Viču v Ljubljani. V času Vidinega prihoda v Saturnus je bila OF v tovarni že močno organizirana in tudi Vida Pregarc se je vključila vanjo.
31. avgusta 1942 ob štirih popoldan so italijanski vojaki obkolili tovarno in hkrati vdrli v vse tovarniške prostore. Zaposlene so odpeljali na dvorišče in tovarno preiskali. V mizi Vide Pregarc so našli več izvodov Slovenskega poročevalca, ki ga je nekaj ur prej prejela od raznašalke in ga Vida še ni uspela razdeliti naprej. Po preiskavah so zaposlene s kamioni odpeljali na njihovo domove in še tam izvajali preiskave. V tem času je bila Vida Pregarc zastražena v svoji pisarni, kjer so jo zasliševali. Devet sodelavk in enega sodelavca so zaprli, jim sodili in jih obsodili na dolge zaporne kazni. Vido Pregarc pa so ob 10. uri zvečer iz pisarne privedli na dvorišče, jo posadili na stol in ustrelili. Na stolu so jo pustili vso noč in še drugi dan v svarilo drugim komunistom.
Na mesto ustrelitve so Vidi Pregarc že leta 1945 postavili spominsko ploščo, leta 1947 pa še doprsni kip, ki je bil pozneje ukraden, zato je danes na tem mestu replika.
Vida Pregarc and Saturnus Factory
Cache is placed on the spot where Vida Pregarc was killed. Once this was factory courtyard.
In 1921 Emil Lajovic founded a metal packaging factory called Saturnus. Saturnus factory workers were organised in fight for their workers and social rights.
After the beginning of WW2 there was a very strong resistance movement in Saturnus factory, this movement was part of the Liberation Front of the Slovene Nation. Most of the workers swore loyalty to Liberation front and helped in different ways (money contributions, disseminating illegal resistance literature, collecting arms, food and clothes for partisan army,…)
Vida Pregarc was born in Trst (Trieste) on 28th July 1920. Her family moved to Ljubljana because her father was active in antifascist movement. Vida Began working in Saturnus factory in February 1942 as an administrative worker and translator for Italian language. Vida also joined the Liberaton Front movement in Saturnus factory.
On 31st August 1942 italian soldiers came to Saturnus factory. They took all the workers out to the courtyard and searched the factory thoroughly. They found some resistance literature in the desk drawer of Vida Pregarc. Italians were interrogating Vida Pregarc several hours. At 10 o’clock in the evening they brought her to the courtyard, placed her on a chair and shot her. Her co-workers had to watch and her body was not allowed to be moved until the next day as a warning to others.