Serija zakladov Zlomljena krila je postavljena v bližini spominskih obeležij sestreljenih letal, med prvo in drugo svetovno vojno.
Kako so svoj zadnji polet končale Megine hlačke, pa se dobro spominja tudi Jože Franko iz Hrastja, ki je tisti dan s sestrico Pavlo nabiral vijolice na travniku nad pristavo pri Gracarjevem Turnu. »Bil je lep spomladanski dan, mislim, da je bila cvetna nedelja, zato sva bila lepo oblečena. Kar naenkrat je začelo močno grmeti, pogledala sva proti Šentjerneju in videla, kako se je gost črn dim vlekel čez nebo. Izgledalo je, kot da bo goreče letalo padlo na Staro vas, a ga je še delujoči motor držal na višini. Potem je počilo, in prestrašena sva stekla domov. Kmalu je tudi v vas prineslo vonj po bencinu. Stopil sem na prag in zagledal sosedovega fanta. Samo spogledala sva se in šla pogledat, kaj se dogaja. Najprej sva gledala samo od daleč. Vse je gorelo, kozolec, pristava in tudi zemlja okoli aviona. Potem sva si drznila priti bliže in iskala patrone, dokler niso prišli belogardisti, začeli streljati in smo se razbežali. Pozneje so prišli v vas in spraševali, ali smo videli padalce. Mislim, da smo enega videli, a jim tega nismo povedali.«
Več informacija v prilogah.