SLO ENG
Dvignimo kozarce! 🍷
Na izhodiščnih koordinatah danes stoji kip najbolj znanega slovenskega pesnika Franceta Prešerna.
V svoji pesmi Zdravljica nazdravlja prijateljstvu, míru, spravi in vsem dobrim ljudem. Kitice so napisane v obliki silhuete vinskih kozarcev.
Manj znano dejstvo pa je, da je pred postavitvijo Prešernovega spomenika, ki je bil odkrit leta 1905, točno na tem mestu stala gostilna "Pri Bučarju".
Tako se na tej lokaciji sama po sebi ponuja
- 1. NALOGA: priložite svojo čim bolj izvirno avtorsko fotografijo Prešernovega spomenika s prizorom nazdravljanja.
V veliko veselje nam bo, če boste z nami delili tudi vsebino svoje zdravljice. Slovenci namreč radi nazdravljamo - sedmo kitico Prešernove Zdravljice smo si izbrali za himno svoje države. Natisnjena je tudi na slovenske osebne dokumente kot zaščitni element ter na slovenske evro kovance. Nedaleč proč jo najdete na Čopovi ulici, kjer vas čaka
- 2. NALOGA: najdite Zdravljico na Čopovi ulici (dodatna točka) in priložite svojo izvirno avtorsko fotografijo, na kateri naj bo izpostavljena prva črka vašega uporabniškega imena. Če tekst ne vsebuje vaše prve črke, poskusite z naslednjimi po vrsti. Če tekst ne vsebuje nobene črke vašega uporabniškega imena, si izberite katerokoli.
Daljši opis
Zdravljíca je pesem, ki jo je France Prešeren kot napitnico napisal novembra leta 1844. Nastala je najbrž na pobudo Matije Vrtovca, šentviškega vinogradnika, ki je »prvega pevca« v svojem eseju Vinske trte hvala nagovoril, naj napiše pesem, ki slavi trto in vino. Vsekakor je pesmica presegla zgolj veselje ob novem vinu in prijetnem druženju, njen optimizem je prerasel v takrat drzno politično pesem. V njej je Prešeren združil misel o prijateljstvu z željo po enakosti, svobodi, bratstvu in medsebojnem spoštovanju vseh ljudi. Tako je poleg zasebnega nagovora prijateljem prerasla v narodoljubno pesem, ki spregovori o slovenskem narodu, njegovi usodi in željah vseh narodov in vseh ljudi. Po 6. členu ustave je 7. kitica Zdravljice besedilo himne Republike Slovenije. Melodija je iz istoimenske zborovske skladbe skladatelja Stanka Premrla (1880-1965).
 |
Žive naj vsi narodi
Ki hrepene dočakat' dan,
De koder sonce hodi,
Prepir iz sveta bo pregnan,
De rojak
Prost bo vsak,
Ne vrag, le sosed bo mejak.
|
Marijin, danes Prešernov trg, je pred postavitvijo Prešernovega spomenika izgledal nekoliko drugače. Na njegovem mestu je stala gostilna Pri Bučarju, ki je ime dobila po dveh kovinskih bučah na strehi stavbe. V sosednji stavbi je bila lekarna Pri zlatem jelenu. Med potresom sta bili stavbi poškodovani in nato leta 1904 porušeni.
Trg, ki danes nosi ime našega največjega pesnika Franceta Prešerna, je skozi zgodovino večkrat menjal ne le poimenovanje, temveč tudi funkcijo in podobo. Na njem so prodajali živino in živila, tod so domovali raznovrstni kramarji, po njem je vozil tramvaj in še do nedavnega zasebni in javni promet, preden je končno postal trg v sodobnem, izpraznjenem pomenu. Zadnja večja sprememba, ki je dokončno fiksirala sedanji obseg in izgled trga, sega v začetek prejšnjega stoletja. Leta 1905 so postavili spomenik Francetu Prešernu – dogodek, ki si nedvomno zasluži posebno obravnavo. Malo kdo pa ve, da je na mestu, kjer stoji spomenik, tedaj stala gostilna, ki se je je držalo ime Pri Bučarju.
V začetku 19. stoletja je trgovec Viktor Wutscher pritlično stavbo ob mostu nadgradil še z enim nadstropjem in jo pokril s prvo ravno streho v mestu, vrh katere sta stali dve kovinski buči. Buči po bojda vnetem zatrjevanju lastnika sicer nista imeli nobene povezave z njegovim priimkom (slovenski priimek Bučar sicer izvira iz nemškega Wutscher), vsekakor pa sta samo pripomogli k izbiri edinega logičnega imena za novo gostilno.
Leta 1877 je gostilna prešla v roke trgovca Viktorja Schifferja. V stavbi, na katero se je naslanjala, je delovala lekarna Pri zlatem jelenu Jožefa Mayerja. Kot mnoge druge ljubljanske stavbe, je tudi to poškodoval potres leta 1895. V letih 1904-05 so jo dokončno podrli – in napravili prostor za novo zgodbo v mestni zgodovini.
V nedeljo, 10. septembra 1905, se je na tedanjem Marijinem trgu v Ljubljani zbrala dvajset tisoč glava množica v počastitev našega največjega pesnika. Vzdušje je bilo (kot pritiče priložnosti) prešerno, vreme kot iz škatlice; iz odra je bilo čutiti ponos predstavnikov naroda, ki je na častno mesto v samo središče svojega glavnega mesta postavil — ne vojskovodjo, ne vladarja, temveč pesnika. Ko so z gradu zadonele še topovske salve, iz ust zbrane množice pa “Hej, Slovani”, je slovesnost nepoučene bržkone prej spominjala na počastitev kake velike zgodovinske ali politične prelomnice kot pa poeta. A takšnih na trgu ne bi našli prav dosti: zbrani so si bili enotni v nameri, da pevcu izkažejo še kaj več kot običajne “osle” — spoštovanje in mesto v zgodovini, ki mu pripada.
Gostilna "Pri Bučarju" pa od tedaj dalje obstaja samo še - virtualno.
Viri:
- Ljubljanske slike, http://www.ljubljanske-slike.si/
- Vlada RS, http://www.vlada.si/o_sloveniji/politicni_sistem/drzavni_simboli/
- E-gradivo: slovenščina, http://www.s-sers.mb.edus.si/gradiva/w3/slo/index.html
Virtualno priznanje - 2017/2018
Ta zaklad je eden od virtualnih zakladov, ki so bili v omejenem številu ustvarjeni med 24. avgustom 2017 in 24. avgustom 2018. Le 4.000 geolovcev je dobilo možnost postaviti svoj virtualni zaklad. Preberite Geocaching Blog za več informacij o virtualnih priznanjih.
Raise our glasses! 🍷
On the main coordinates you can nowadays see a statue of Slovenia's most famous poet France Prešeren. In his poem Zdravljica (A Toast) Prešeren gives toasts to friendship, peace, reconciliaton, and to all good people in general. Even the stanzas are written in the shape of wine glasses! There is another interesting fact about this place: before the monument was built in 1905, exactly on this very spot there stood the inn "Pri Bučarju" (At Bučar's). Combining these two facts, there is an obvious
- TASK ONE: attach your original photo of proposing a toast with Prešeren's monument in the background.
You can be as creative as you like. Besides, we would love to read in the log what you are toasting to. Why? Slovenes like to toast (and we like wine) - we have chosen the seventh stanza of A Toast (Zdravljica) as our national anthem! Its verses are also printed on our IDs as a security element and on the two-euro coins. Not far away you can find the national anthem on Čopova street, where you are awaited by the
- TASK TWO: locate the text of our national anthem on Čopova street (waypoint) and attach your photo, on which you show the first letter of your geocaching nickname. If the text doesn't contain the first one, try the next letters in your nickname. If none of your nickname letters are in the text, you may pick any letter you like.
Long description
Zdravljíca (A Toast) is a poem written by France Prešeren as a toast in November 1844. It was probably created on initiative of Matija Vrtovc, winegrower from Šentvid, who adressed Prešeren to write a poem, celebrating vine and wine. Nonetheless, the song overcame plain joy about young wine and friendly socializing, its optimism grew into politically very daring song at the time. Prešeren united thoughts of friendship with the wish of equality, freedom, brotherhood, and respect between all the people and different nations. And so it grew from private adressing of friends into a national song, speaking about the Slovenian nation, its destiny and a call for world peace. It was heavily censored upon publishing. Almost 150 years later the seventh stanza of A Toast lyrics has become the national anthem of Republic of Slovenia. Melody comes from the choral composition from composer Stanko Premrl (1880-1965). It is one of the rare national anthems in the world promoting internationalism and friendship across borders. There also exists a rock version by a group named Lačni Franz from 1987.
|
|
God's blessing on all nations,
Who long and work for that bright day,
When o'er earth's habitations
No war, no strife shall hold its sway;
Who long to see
That all men free
No more shall foes, but neighbours be.
|
Mary square, today Prešeren square, used to look a bit different before Prešeren monument was built. Throughout the history the square switched not only names, but also function and visual layout. It was used to sell livestock and food, as a home to all kinds of traders, as a tram track and until recently for private and public transport, before it finally became a pedestrian only square. But only a few know, what was on the very spot now occupied by the monument. There stood Bučar inn, named after two big pumpkins on the roof (buča (Slovenian) -> pumpkin (en)). In a neighbouring building there was a pharmacy "At golden deer".
At the beginning of 19th century trader Viktor Wutscher upgraded one-floor building with another floor and covered it with the first horizontal roof in the town with two big metal pumpkins. By owners assertions they had no connection to his surname (slovene surname Bučar otherwise comes from german Wutscher), but they only positively contributed to choosing the only logical name for the inn.
In the 1877 the inn was transferred over to the hands of trader Viktor Schiffer. Like many other Ljubljana buildings, this one was damaged by 1895 earthquake. In the years 1904-05 it was finally demolished – and by that, place for a completely new story in city's history was opened.
In 1905 the France Prešeren monument was built. The unveiling ceremony that was attended by twenty thousand people took place on Sunday, September 10th.
Since then the "Bučar inn" only exists - virtually.
Virtual Reward - 2017/2018
This Virtual Cache is part of a limited release of Virtuals created between August 24, 2017 and August 24, 2018. Only 4,000 cache owners were given the opportunity to hide a Virtual Cache. Learn more about Virtual Rewards on the Geocaching Blog.